V prejšnjem delu svoje zgodbe sem vam predstavila mesto Aveiro, kjer sem živela med študentsko izmenjavo Erasmus, in opisala, kako se je začelo to neverjetno potovanje. Če je še niste prebrali, si oglejte prejšnjo številko revije.
V tem delu bom govorila o univerzi, kjer sem študirala, študentskem življenju in dogodkih, ki sem se jih udeležila med svojo Erasmus izkušnjo.
Selitev v novo državo je vedno vznemirljiva izkušnja, zlasti če greš tja za več mesecev. Na Portugalsko sem prišla pred uradnim začetkom moje izmenjave, da sem se lahko mirno privadila na novo okolje.
Tako kot na mnogih Erasmus destinacijah je imela tudi Univerza v Aveiru organizacijo Erasmus Student Network (ESN), ki je pomagala mednarodnim študentom pri prilagajanju na novo okolje. ESN je v prvem tednu organiziral uvodni program, poln različnih aktivnosti, ki so nam pomagale, da smo se povezali in se počutili kot doma. Na Univerzi v Aveiru se mi je pridružilo približno 450 mednarodnih študentov z vsega sveta. Prvič v življenju sem bila v tako raznolikem in medkulturnem okolju.
Sprva sem bila sramežljiva, a z vsakim dnem je ta občutek izginjal in vedno bolj sem si želela spoznavati nove ljudi. Udeležila sem se mnogih dogodkov, ki jih je organiziral ESN, kar mi je zelo olajšalo sklepanje novih poznanstev, še preden so se začela predavanja. Aktivnosti so bile zanimive – ogledi mesta, skupni izleti, druženja v kavarnah, izleti na plažo in še mnogo več. Ti dogodki so nam res pomagali, da smo se povezali in ustvarili prijateljstva, ki so izkušnjo naredila še bolj nepozabno.
Ko sem prvi dan prišla na univerzo, sem bila malce zmedena. Kampus je bil ogromen, vsaka fakulteta je imela svojo stavbo, poleg tega pa so bili tam še različni administrativni uradi. Sprva je bilo težko ugotoviti, kam naj grem. Morala sem urediti tudi nekaj dokumentacije, preden sem uradno začela s študijem. Toda kljub vsem izzivom sem se kar hitro znašla.
Univerza je imela več študentskih menz in veliko knjižnico, kamor sem izredno rada zahajala. V notranjosti je bilo posebno vzdušje, zaradi česar je idealen prostor za študij in delo na seminarskih nalogah. Všeč so mi bili tudi prijetni zunanji prostori, kjer so se študenti lahko sprostili med predavanji.
Sprva se mi je študij zdel precej zahteven. Sistem poučevanja se je nekoliko razlikoval od sistema moje matične univerze, sistem ocenjevanja pa mi tudi ni bil poznan. Nekatera predavanja so bila celo v portugalščini, kar je stvari le še otežilo. Vendar pa so bili vsi profesorji zelo razumevajoči in vedno pripravljeni pomagati Erasmus študentom. Potrebovala sem nekaj časa, da sem se prilagodila novim okoliščinam, vendar sem se kmalu počutila povsem sproščeno.
Ne morem, da ne bi omenila študentske menze, ki ima pomembno vlogo v študentskem življenju. Eden mojih najbolj živih spominov je, da sem lahko tam vsak dan uživala v slastni kuhani hobotnici. Seveda to ni bilo presenetljivo, saj je Portugalska obmorska država, a vseeno je bilo neverjetno videti tako kakovosten izbor morske hrane po študentskih cenah.
Všeč mi je bilo tudi to, da sem zvečer po predavanjih lahko opazovala čudovite sončne zahode. Nebo se je spremenilo v čudovito igro barv, zaradi česar se je vsak dan končal na prelep način. Blizu univerze so bila tudi majhna jezera, ki so jih uporabljali za znanstvene raziskave. Rada sem se sprehajala okoli njih in včasih me je tam presenetil celo kakšen plamenec.
Študentsko življenje v Aveiru je bilo izjemno raznoliko in je ponujalo ogromno različnih aktivnosti. Vsak mesec je ESN objavil koledar dogodkov za Erasmus študente, tako da smo lahko izbirali med različnimi aktivnostmi in se udeležili tistih, ki so nas najbolj zanimale. Pogosto so organizirali izlete, športna tekmovanja in kulturne prireditve. Prirejali so tudi kvize, karaoke in študentske zabave.
Sprehodi v naravi so bili velik del mojega študentskega življenja, bližina oceana pa je vse skupaj naredila še bolj posebno. Bilo je neverjetno, da sem se lahko po predavanjih preprosto usedla na lokalni avtobus, se peljala 20 minut in prišla do Atlantskega oceana. Bilo je veliko priložnosti za tečaj surfanja in igranje odbojke na plaži, včasih pa sem se preprosto vsedla na obalo in poslušala pomirjujoče šumenje valov.
Med bivanjem v Aveiru sem najela sobo v stanovanju, ki sem si ga delila z drugimi mednarodnimi študenti. Naše stanovanje je imelo toplo in prijetno vzdušje, in ker je imelo dve nadstropji, smo pogosto prirejali druženja ter vabili prijatelje na večere družabnih iger. Naša najljubša tradicija je bila, da smo enkrat na mesec pripravili veliko mednarodno večerjo. Vsak je pripravil eno tradicionalno jed svoje države, jo prinesel na druženje, nato pa smo vsi skupaj uživali ob hrani. Nekateri naši prijatelji so igrali glasbila, zato so se naše večerje pogosto spreminjale tudi v mini koncerte.
Z vsakim dnem smo se zbližali in resnično lahko rečem, da smo postali velika Erasmus družina. Vsak je imel svojo edinstveno izkušnjo, jaz pa sem bila res hvaležna za priložnost, da sem lahko iz prve roke spoznala različne kulture in tradicije. Kljub našim različnim okoljem se je zdelo, kot da smo vsi povezani kot eno. Biti del te izkušnje je bilo nekaj res posebnega in vedno jo bom nosila v srcu.
Upam, da ste uživali v branju o mojem Erasmus potovanju! V naslednji številki bom nadaljevala svojo zgodbo ter delila izlete, na katere sem šla, in kako sem raziskovala Portugalsko. Se beremo kmalu!
Copyright (©) 2010 - 2025 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
