V prejšnjem delu smo se dotaknili spremenjenih razmer zaradi zaostrene blokade ZDA, ki ji Kuba vsem težavam navkljub uspešno kljubuje in ostaja najvarnejša latinskoameriška država, ki jo je zagotovo vredno obiskati. Prav zaradi spremenjenih razmer bomo na Kubi sprejeti ne le kot turisti, ampak kot prijatelji, ki smo se navkljub negativni medijski kampanji odločili za obisk tega čudovitega karibskega otoka.
Navkljub težavam z gorivom je potovanje po Kubi še zmerom popolnoma izvedljivo. Na Kubi je v tem času sicer precejšnje pomanjkanje goriva, saj ZDA grozijo vsem, ki bi kubanskemu ljudstvu pomagali z dobavo. Nafta na Kubi namreč ni namenjena zgolj transportu, ampak predstavlja glaven energent za proizvodnjo električne energije, kar pomeni občasne načrtovane izklope električne energije, hkrati pa so zmanjšali tudi frekvenco odvoza odpadkov, kar še najbolj občutijo v Havani.
Čeprav je najem avta na Kubi najboljša oblika spoznavanja otoka, je treba potovanje skrbneje načrtovati, saj le določene črpalke zagotavljajo gorivo za najeta vozila in še to z omejitvami. Prav zato tistim, ki se na Kubo odpravljate prvič, priporočam uporabo avtomobilov z voznikom, deljenih taksijev ali avtobusov, saj se boste s tem izognili vsem izzivom, povezanimi z gorivom.
Prednost avtomobila z voznikom ali samostojnega taksija je zagotovo v tem, da se lahko dogovorimo za postanke in oglede po poti. V primeru individualnega obiska so na voljo deljeni taksiji (kjer plačate na sedež in odrinete, ko se avto napolni) in avtobusi, med katerimi je najboljša izbira Viazul, ki je izjemno zanesljiv prevoznik, saj ponuja vse od prevoza z letališča do Havane za 10 evrov, prevoz iz Havane ali havanskega letališča do Varadera za 22 evrov ali pa do skoraj 900 km oddaljenega Santiaga de Cuba za 70 evrov. Cene avtomobilov z voznikom oziroma klasičnih taksijev so sicer višje, a pri štirih osebah skoraj primerljive z avtobusom, sploh na krajših razdaljah.
Letos se nas je za skupno potepanje po Kubi odločilo kar osem, od tega šest takšnih, ki na Kubi še niso bili. Prav zato sem se ponovno odločil, da začnemo spoznavanje Kube v majhni, a razvlečeni vasici Playa Larga.
Playa Larga leži na samem robu Nacionalnega parka Ciénaga de Zapata. Gre za največje in najbolje ohranjeno mokrišče na Karibih, ki je zaščiteno kot Ramsarsko območje ter Unescov biosferni rezervat in zato kubanska vlada dovoli zgolj pritlične in enonadstropne zgradbe brez globokih temeljev, kar velja tako za zasebne hiše kot za banko ali zdravstveno postajo.
Prav te omejitve pa predstavljajo veliko prednost, saj tukaj ni velikih hotelov, ampak turizem temelji predvsem na zasebnih ponudnikih nastanitev in hrane. Med vsemi ponudniki želim posebej izpostaviti zasebnega sobodajalca in restavracijo Don Luis, ki ponuja štiri komfortne sobe, vsako z enojno in dvojno posteljo, klimatsko napravo in lastno kopalnico za zelo ugodno ceno, poleg zajtrka pa imajo tudi restavracijo z odlično kubansko hrano, izjemno ugodnimi cenami in široko paleto kubanskih koktajlov in ostalih pijač, in čeprav jastogi na Kubi niso redkost, nas cena večerje z jastogom pod 10 evrov še zmerom pozitivno preseneti.
Glavni razlog, da prav to nastanitev predlagam tudi vam, pa je v tem, ker se je g. Luis zelo dobro prilagodil energetski krizi in tako celotno hišo opremil s solarnimi paneli, kar ob močni bateriji zadošča za vse razen klimatske naprave, ki pa v času elektrike z omrežja sobe povsem dovolj ohladi.
Prav razlogi za zgoraj omenjene omejitve so tisti, zaradi katerih je bila Playa Larga kar nekaj dni naš drugi dom. Poleg čudovitih plaž se v neposredni bližini nahaja nacionalni park Ciénaga de Zapata, kjer si lahko ogledamo naravni rezervat, kjer gnezdijo številne ptice, od flamingov do albatrosov, poleg »standardnega« ogleda pa je možen tudi nekoliko bolj strokoven ogled za tiste, ki jih navdihuje proučevanje ptic.
Le nekaj kilometrov stran se nahaja krokodilja farma Boca de Guamá, od koder je možen tudi izlet s čolnom do rekonstruirane indijanske vasi Taino na jezeru Laguna de las Salinas. Sama krokodilja farma je zagotovo vredna ogleda, rekonstruirana indijanska vas pa je le približen prikaz življenja Indijancev, saj so jih v srednjem veku pobili španski zavojevalci.
Sendero Enigma de las Rocas pa je tretja znamenitost, ki bi se najbolje prevedla kot »pot uganke skal« in nas vodi skozi pragozd, kjer srečamo številne rastlinske in živalske vrste. Sprehod po tej poti je možen tudi brez vodnika, vendar v tem primeru lokalnega vodnika toplo priporočam, saj vodnik točno ve, kateri kamen je potrebno premakniti, da vidimo kakšnega raka, v kateri jami se nahajajo netopirji in v kateri krošnji lahko vidimo dnevno sovo.
Narava pa je čudovita tudi pod morsko gladino, zato toplo priporočam tudi kak organiziran potop, ki ga organizirajo tudi za začetnike, vendar je malenkost dražji kot za tiste z veljavno potapljaško licenco, saj kubanski predpisi zahtevajo enega izkušenega potapljača za vsakega začetnika, ki je ves čas z vami in ki lahko v trenutku pomaga v primeru kakršnekoli nevšečnosti.
Playa Larga se nahaja v Prašičjem zalivu, znanem po neuspešni invaziji ZDA na Kubo leta 1961, in zato je tukaj tudi nekaj zgodovinsko pomembnih obeležij, ki jih je vredno obiskati.
Daleč najbolj znan in najpomembnejši pomnik je muzej Giron v kraju Playa Giron, oddaljen približno pol ure vožnje. Zunaj vas osupne pravo britansko bojno letalo Hawker Sea Fury, ki je branilo kubansko nebo pred invazijo. Znotraj pa spoznate dogajanje s krajšim dokumentarnim filmom, ki oživi zgodovino. Skozi avtentično orožje, uniforme in osebne predmete borcev boste začutili napetost hladne vojne iz prve roke.
Manj znana, a ne manj zanimiva skupnost Soplillar skriva eno najbolj ganljivih zgodb Kube, saj je tu Fidel Castro med lokalnimi oglarji preživel prvi božič po revoluciji. Tukaj boste začutili pristno vzdušje tistega zgodovinskega večera in spoznali življenje preprostih domačinov pred revolucijo. Tam se nahaja tudi »Memorial-Biblioteca Soplillar«, ki pa ni le muzej, temveč tudi živa, javna knjižnica, ki jo je Fidel Castro podaril lokalnim otrokom za opismenjevanje po revoluciji.
Na invazijo in tragično preminule branilce Kube spominjajo premnogi spomeniki ob cesti ter razstavljen tank na podestu ob samem vstopu v Playa Largo.
Za konec pa skočimo še v dva kraja – v avtentično mestece Jagüey Grande in najbolj znano letovišče na Kubi – Varadero. Playa Larga je namreč zgolj dve uri stran od letovišča Varadero, na poti do tja pa se nahaja tudi Jagüey Grande, ki je za razliko od Varadera kraj, kjer so turisti bolj izjema kot pravilo.
Jagüey Grande pa ni edino mesto na poti do Varadera. Po poti ali nedaleč stran od poti se nahaja kar nekaj manjših in večjih krajev, ki so vsak po svoje zanimivi, a glede na to, da smo se tokrat za dalj časa ustavili le v Varaderu in Jagüey Grande, bomo Matanzas, Cardenas, Union de Reyes, Jovellanos, Coliseo in ostale pustili za katerega od naslednjih potopisov s Kube.
Glede na to, da sem sam ljubitelj avtentične in manj turistične Kube, bi bil moj opis Varadera precej krivičen, saj ga po navadi opišem z besedami, da ni »prava Kuba« in zato sem za opis prosil umetno inteligenco, ki Varadero opiše z naslednjimi besedami: »Varadero vas bo očaral kot absolutni tropski paradiž z več kot 20 kilometri najčistejšega, bleščeče belega peska in neresnično turkiznega morja. S slovesom ene najlepših plaž na svetu ponuja razvajanje v vrhunskih letoviščih in nepozabno potapljanje med koralnimi grebeni. Je popolna, s soncem obsijana oaza, kjer boste doživeli neprekosljiv karibski glamur in sanjski odklop od vsakdanje realnosti.«
Opisano sicer v popolnosti drži, a še zmerom trdim, da Varadero ni tista pristna Kuba, kjer srečujemo ljudi na konjskih vpregah in kolesih, ampak prej sodobno turistično središče z vsem, kar spada zraven.
Popolno nasprotje od Varadera je tridesettisočglavo mesto Jagüey Grande, kjer so turisti še vedno redkost, prebivalci pa vas sprejmejo z odprtimi rokami in toplim nasmehom. Tukaj ni vsiljivih prodajalcev in turističnih kotičkov – le miren utrip kubanskega podeželja, vonj po agrumih in pristna človeška bližina.
Tukaj takoj začutite, da ste zapustili turistični utrip Havane ali Varadera. Mesto živi v svojem umirjenem, vsakdanjem ritmu. Domačini so iskreno radovedni in odprti – pozdrav na ulici pa ni uvod v prodajo spominkov ali vabilo v zasebno restavracijo, temveč začetek pristnega klepeta. Jagüey Grande ponuja redko priložnost, da doživite pristno kubansko gostoljubnost in vsakdanje življenje brez turističnih kulis.
Jagüey Grande se je razvil v 19. stoletju kot pomembno kmetijsko središče, zlasti zaradi širitve sladkornih plantaž in odprtja železnice. V 20. stoletju je mesto odigralo pomembno vlogo med kubansko revolucijo, ko je bližnja sladkorna tovarna Central Australia služila kot štab Fidel Castra med invazijo v Prašičjem zalivu leta 1961. Čeprav še danes naletimo na številne plantaže sladkornega trsa, je Jagüey Grande bolj poznan po plantažah agrumov in tako ob cesti naletimo na številne stojnice tako z agrumi kot tudi drugim sadjem iz okolice mesta.
Jagüey Grande je zagotovo tisto mesto, ki ga toplo priporočam, pa čeprav zgolj za uro ali dve, saj se nahaja zgolj nekaj minut od avtoceste A1 med Havano in Santa Claro, urica ali dve pa je ravno dovolj za kakšno malico ali kosilo ter kratek sprehod po mestu, kjer gromozansko drevo vrste jagüey (ali po latinsko Ficus citrifolia) še danes kljubuje času in po katerem je mesto tudi dobilo ime.
Ob spominu na čisto pravo kubansko kavo v lokalni kavarni zaključujem drugi del potopisa, v nadaljevanju pa se bomo podali najprej proti vzhodu vse do Santa Clare in Trinidada, kasneje pa še do zahoda ali natančneje do Pinar del Ría in Viñalesa, potopis pa zaključili v Havani.
Copyright (©) 2010 - 2026 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
