Makedonija, manj znana stran Balkana

Makedonija ali Severna Makedonija, kot se imenuje od leta 2019, je ena manjših držav na Balkanu in kot turistična destinacija pogosto ostane v senci svojih bolj znanih sosed, kot sta Albanija in Grčija. Čeprav je to manj znana stran Balkana, mi je hitro postalo jasno, da je to država, ki si zasluži več pozornosti, saj ponuja veliko več, kot se zdi na prvi pogled.

Skopje

Glavno mesto Makedonije za balkansko državo izgleda precej nenavadno. Nikjer drugje namreč ne najdemo toliko različnih spomenikov na enem mestu.

To je v veliki meri posledica projekta Skopje 2014, ki so ga začeli z namenom, da bi prenovili središče glavnega mesta in mu s tem dali monumentalno podobo. V nekaj letih so zgradili ali prenovili več kot 130 objektov v neoklasicističnem slogu. Projekt naj bi bil precej kontroverzen, predvsem zaradi visokih stroškov, ki naj bi dosegli več sto milijonov evrov.

Na Trgu Makedonije tako zdaj stoji velik konjeniški kip Aleksandra Velikega z vodnjakom, v bližini pa se nahajata kip Filipa II. Makedonskega in slavolok Porta Macedonia. Ob reki Vardar se vrstijo velike neoklasicistične stavbe, med njimi Arheološki muzej, čez reko pa vodita Most umetnosti in Most civilizacij, na katerih so številni kipi raznih zgodovinskih osebnosti.

Ko se sprehodimo čez most pa najdemo povsem drugačno podobo mesta, saj pridemo do starega bazarja, kjer velike kipe in monumentalne stavbe zamenjajo ozke ulice, trgovine, restavracije in kavarne. Ta del mesta je precej bolj podoben temu, kar bi pričakovali v Turčiji, kar ni naključje, saj je bilo Skopje več kot 500 let pod osmansko oblastjo. Bazar je prijeten za sprehajanje, vmes pa je vredno pokukati v katero izmed številnih trgovin s spominki in se ustaviti na turški kavi ali čem za pod zob.

Kanjon Matka

Približno 15 kilometrov iz Skopja se nahaja kanjon Matka, ki je odlična priložnost za enodnevni izlet. Do njega lahko pridemo z avtomobilom, taksijem ali avtobusom.

Ime Matka v makedonščini pomeni »maternica« oziroma »mati«. Ozka soteska, ki je obdana z visokimi skalnimi stenami, spominja namreč na maternico, ki v svoji notranjosti varuje življenje. Simbolika se povezuje tudi z reko in jezerom, okoli katerih se je razvil bogat ekosistem, med skalami pa se nahajajo še jame in stari samostani.

Najlepši del enodnevnega izleta je bil vožnja z ladjico skozi kanjon. Med visokimi klifi se razteza jezero Matka, ki je nastalo z zajezitvijo reke Treske. Voda je neverjetno čista in ima značilno turkizno barvo, zaradi katere me je vožnja med skalnimi stenami spominjala celo na izlet z ladjo v El Nidu na Filipinih. Razlika je bila zgolj v temperaturi vode, saj je bila tudi sredi poletja zame občutno premrzla za kopanje.

Poleg vožnje skozi kanjon se je mogoče odpraviti tudi do jame Vrelo. Do vhoda pridemo po vodi, nato pa se del jame nadaljuje pod zemljo, kjer so stalaktiti, stalagmiti in podzemna jezera. Kdor bi kanjon raje raziskoval sam, si lahko izposodi kajak, ob jezeru pa vodi tudi več pohodniških poti.

Ohrid

Ohrid je eden izmed krajev na Balkanu, ki me je na tem potovanju najbolj očaral. Kakor vedno doslej, sem tudi tokrat bivala v hostlu, kjer sem spoznala popotnike iz najrazličnejših držav, med drugim iz Mehike, Brazilije, Izraela, ZDA in drugod. Tuje turiste najbolj privlačita lepota mesta, sproščeno vzdušje in ugodne cene.

Ohrid je staro mesto, ki ga je najbolje raziskovati peš. Med sprehodom po starem delu mesta lahko vidimo antično gledališče in Samuelovo trdnjavo, ki nudi čudovit razgled na mesto z jezerom. Najbolj znana pa je seveda cerkev sv. Janeza v Kaneu, ki stoji na skali tik nad jezerom in jo boste skoraj zagotovo videli na vseh razglednicah in fotografijah Ohrida.

Čeprav sama raje izberem morje, je bila voda v Ohridskem jezeru izjemno čista in poleti ravno prav topla za kopanje. Če se malo oddaljimo od središča, najdemo tudi bolj divje plaže, kjer ni veliko ljudi, tam pa je vredno počakati še na sončni zahod.

V poletnih večerih Ohrid zaživi, izbire lokalov in restavracij je na pretek, v hostlih pa se vedno najde družba za večerni izhod. Tako se je mojih prvotno načrtovanih nekaj dni v Ohridu precej hitro podaljšalo za cel teden.